Vegetarijanstvo

Besedo vegetarijanec so leta 1842 skovali ustanovitelji Britanskega društva vegetarijancev, izvira pa iz latinske besede vegetus, ki pomeni zdrav, čil, svež oziroma vitalen.

Izvorno ta beseda označuje način življenja, harmoničen s filozofskega in moralnega stališča, in ne zgolj prehrano, ki se sestoji iz zelenjave in sadja. Med vegetarijanci prevladajo ljudje, ki razumejo, da lahko k mirnejši družbi pripomoremo samo tako, da najprej rešimo problem nasilja v lastnih srcih. Zato ni presenetljivo, da so tisoči ljudi iz vseh družbenih razredov pri iskanju resnice postali vegetarijanci.

Vegetarijanstvo je zelo pomemben korak proti boljši družbi, in če začnete razmišljati o vseh njegovih dobrih straneh, se boste znašli v družbi mislecev, kot so Pitagora, Sokrat, Platon, Klement Aleksandrijski, Plutarh, Leonardo da Vinci, kralj Ašoka, John Milton, Thomas Moore, Sir Isaac Newton, Emanuel Swedenborg, Voltiare, Benjamin Franklin, Jean Jacques Rousseau, Henry David Thoreau, Lev Tolstoj, George Bernard Shaw, Albert Einstein, Mahatma Gandhi, Albert Schweitzer, Rudolph Steiner in mnogih drugih.

Zagovorniki vegetarianstva so dolga leta trdili, da lahko vegetarijanska prehrana izboljša človekovo zdravje in prepreči nastanek nekaterih bolezni. Čeprav ta trditev v prejšnjem stoletju še ni imela znanstvene podpore, pa so raziskovalci s področja medicine v zadnjih nekaj desetletjih ugotovili, da je uživanje mesa tesno povezano s številnimi resnimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, rakom, boleznimi črevesja ter drugimi obolenji. Zato danes tudi strokovna javnost drugače gleda na vegetarijansko prehrano.

Inštitut Padma spodbuja raziskovanje učinka vegetarijanske prehrane ne samo na zdravje, temveč tudi na kulturo, saj je vse več pokazateljev, da izbor prehrane ne vpliva zgolj na človekovo zdravje temveč tudi na človekovo zavest ter posledično na njegov odnos do sebe in okolja.