Prostovoljstvo

Inštitut Padma je vpisan v razvid prostovoljskih organizacij v Republiki Sloveniji pod številko 1606997: 2726.

Na področju prostovoljstva delujemo na področjih izobraževanja, mladine, okoljevarstva, multimedijskih učenja jezikov,

umetnosti in kulture. Imamo lokalne klube po vsej sloveniji, kjer delujejo prostovoljci pod vodstvom mentorjev in naših strokovnih sodelavcev ter tutorjev za neformalno izobraževanje odraslih.

Zgodovina

Prostovoljstvo ni nekaj novega. Je naravni instinkt družbe po samoohranitvi. Zaradi industrializacije, sodobnega reorganiziranja osebnega časa posameznika in zgubljanja pomena naravnih družinskih skupnosti se je pojavilo veliko posameznikov, ki ne morejo zadovoljiti osnovnih in dodatnih življenjskih potreb ter so v skrbi padli na breme države in prostovoljcev.

Prva društva in organizirano prostovoljstvo so se pojavila v 19. stoletju in so v veliki meri potekali tudi pod vplivom Cerkve. Do intenzivnejšega razvoja je prišlo v začetku 20. stoletja. Leta 1922 so začela delovati taborniška gibanja, po drugi svetovni vojni pa je takratna Jugoslavija močno spodbudila mladinske delovne brigade. Za prvo obdobje po vojni je bilo značilno, da je država močno nadzorovala kakršne koli prostovoljske aktivnosti, kar se je izkazalo tudi z Zakonom o verskih društvih, ki je leta 1946 omejil delovanje Karitasa.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do intenzivnega ustanavljanja različnih interesnih društev, ki so delovala predvsem in večina samo na podlagi prostovoljskega dela. Leta 1987 so izšli Hrastovski anali, ki so nastali na pobudo na videz nepomembnega tabora mednarodnih strokovnjakov v Zavodu Hrastovec Trate, ki je namenjen osebam z motnjo v duševnem razvoju. Pomembnost tega dogodka je ravno v začetku deinstitucionalizacije in odpiranju totalitarnih zaprtih ustanov. Stroka je začela prepoznavati pomembnost prostovoljskega dela in začela nanj gledati kot na dodatno pomoč ter kvaliteto in ne kot tekmovanje, kateri sektor ponuja uporabnikom boljšo pomoč.

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila ustanovljena Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva kot društvo, katerega osnovno poslanstvo je razvoj in promocija prostovoljstva v Sloveniji na nacionalni ravni. Na podlagi sodelovanja z organizacijami se je ustanovila tudi Slovenska mreža prostovoljskih organizacij, ki danes šteje že več kot 1000 prostovoljskih organizacij.

V tem času so se v Sloveniji tudi uradno ustanovile različne mednarodne institucije, ki so temeljile na delovanju prostovoljcev, kot so Amnesty International Slovenija, tedanje Društvo Unicef Slovenija in Rdeči križ Slovenija. Država in lokalna skupnost sta začeli vzpostavljati mehanizme financiranja nevladnega sektorja v Sloveniji in s tem pomembno vplivati na razvoj prostovoljstva.

To je bil tudi čas profesionalizacije nevladnega sektorja in širjenja prostovoljstva v javnem sektorju. V tem času je bilo pod vodstvom predsednice Slovenske filantropije napisanih kar devet strokovnih knjig o prostovoljstvu in tudi veliko strokovnih člankov. (http://www.prostovoljstvo.org/o-prostovoljstvu/zgodovina)